KNJIŽEVNO DRUŠTVO HIŠA POEZIJE

Drugi zvezek zbranih pesmi Nobelovega nagrajenca Czesława Miłosza (1911–2004) obsega njegovo četrto, peto in šesto pesniško zbirko: Dnevna svetloba (Światło dzienne, 1953), Pesniški traktat (Traktat poetycki, 1957) in Kralj Popiel in druge pesmi (Król Popiel i inne wiersze, 1962), ter dva sklopa »nezbranih pesmi« iz let 1948−1953 in 1954−1961. Dnevna svetloba, pesnikova prva zbirka, izdana po njegovi emigraciji na Zahod, vsebuje večinoma pesmi, ki so nastale med njegovim prvim bivanjem v Ameriki v letih 1945–1950, ko je bil tam kot poljski diplomat in se je čutil razpetega med spomin na nedavno preživete vojne grozote in občutek odtujenosti v ameriški stvarnosti. Iz moralne ogorčenosti raste trezna, klasicistično disciplinirana poezija, ki pogosto vključuje stilizacije pa tudi ironijo in posmeh. Pesniški traktat s svojo nekoliko anahrono obliko verzificirane razprave nadaljuje težnjo k »suhi«, nesentimentalni, stvarnosti zavezani poeziji. Prva dva dela pesnitve se ukvarjata s poljsko poezijo XX. stoletja, druga dva, Duh zgodovine in Narava, pa s filozofskim problemom razmerja med zgodovino in naravo, natančneje, z vprašanjem, ali je zgodovina nadaljevanje narave in ji vlada nujnost, determinizem, ali pa je razmerje med njima bolj dialektično.