KNJIŽEVNO DRUŠTVO HIŠA POEZIJE

Ameriška pesnica Louise Elizabeth Glück, rojena leta 1943, je bila leta 2020 prejemnica Nobelove nagrade »za nezmotljiv pesniški glas, ki individualni obstoj z trpko lepoto spreminja v univerzalnega«. Ta pesniški glas je razvijala v trinajstih doslej objavljenih zbirkah, za katere je dobila tudi številne ameriške literarne nagrade. Čeprav navadno piše o osebnih, pogosto travmatičnih življenjskih izkušnjah, bi težko trdili, da je izpovedna pesnica, saj se hkrati večkrat in močno naslanja na evropsko (zlasti starogrško) literarno dediščino in v svoji poeziji pogosto prevzema glas drugega človeka, boga ali celo predmeta, s čimer daje pesniškemu izrazu nepričakovano in svežo perspektivo. Tako je tudi v njeni zadnji zbirki Zvesta in krepostna noč iz leta 2014. Vanjo je prvikrat vključila vrsto pesmi v prozi, za katere je navdih dobila pri črticah Franza Kafke. Zvesta in krepostna noč morda že z naslovom nakazuje, da gre za najbolj nenavadno pesniško zbirko Louise Glück, ki se izmika lahkim opredelitvam, zaznamuje pa jo tudi zelo svobodna raba prvoosebnega pripovedovalca, saj je vsaj v nekaterih pesmih težko reči, ali gre za izpoved pesnice ali njenega fiktivnega pripovedovalca. Kljub temu, da je zbirka po svojem tonu izrazito temačna, saj se potaplja v globine osebne izgube, smrti in razočaranja, jo po drugi strani odlikuje vitalizem, v katerem sicer ni »zmagoslavja človeškega duha«, hkrati pa temačnost tudi ne pomeni predajanja brezupu, ampak nas vsakdanja dejstva, ki jih niza v verzih, iz razočaranja ponesejo v novo očaranost nad jezikom in njegovimi brezmejnimi možnostmi‎.