KNJIŽEVNO DRUŠTVO HIŠA POEZIJE

Roman Obljuba ob zori je izšel leta 1961, ko je bil Romain Gary generalni konzul Francije v Los Angelesu, uspešen pisatelj, bogat in (pri)ljubljen. Tema romana mu je že dolgo ležala na duši: njegova lastna življenjska zgodba. In poklon materi ter vsem mukam in peripetijam, skozi katere sta se prebijala od otroštva v Vilni in Varšavi, prek mladostnih let v Nici in Parizu, do vojne in vključitve v francoski odpor pod okriljem de Gaullove France libre. Roman ima avtobiografsko zasnovo, Gary kot prvoosebni pripovedovalec z ljubeznijo, humorjem in samoironijo pripoveduje ekstravagantno zgodbo matere, ki brezpogojno verjame v bleščečo prihodnost svojega sina, in sina, ki priseže, da bo naredil vse, da bo izpolnil »naivne sanje ženske, ki jo ljubi z neskončno nežnostjo«. Že v prvem poglavju tudi postane jasno, da mama ni samo oseba ali lik, ampak osebnost epskih razsežnosti, ki s svojo čudaškostjo, teatraličnostjo, obsesivnostjo in zagrizenostjo neustrašno kljubuje kolesjem usode. Vendar je Obljuba ob zori veliko več kot roman o izjemni materi. Je poklon tovarišem, ki so padli v vojni, hvalnica tovariškemu zavezništvu, kronika časa in družbe. Obljubo ob zori beremo kot Garyjev intimni manifest, kot prisego idealom humanizma in tudi kot obračun s parazitskimi dušežeri, prodanimi dušami in izprijenimi šarlatani vseh vrst. Gary je spreten dramaturg, kot diplomat je do obisti spoznal mehanizme in zakulisja sveta, bil je pronicljiv opazovalec in poznavalec človeške duše, predvsem pa je imel iz otroštva vcepljen brezpogojen občutek za pravičnost, odpor do trpljenja, izkoriščanja in brezobzirnosti. Zato ni težko razumeti, da je poleg Alberta Camusa še danes najbolj brani avtor svoje generacije.